S54Q

Sezonski načini zbiranja vode

V gozdu pa se lahko sezonsko oskrbimo z vodo še na nekatere druge načine. Ti imajo to dobro lastnost, da z njimi zajamemo tekočino, ki je pred uporabo ni potrebno prekuhavati.

Taljenje snega

Sneg je kristalizirana voda, ki vsebuje med posameznimi kristalčki velike količine zraka. Zato se sneg relativno težko tali, saj ga prav ta zrak izolira od taljenja. Še slabše je če sneg zbijemo skupaj v kepo. Takrat se skoraj noče staliti. Pravilen način taljenja snega je ta, da damo v vročo posodo kar najmanjšo količino prhkega snega in ga pustimo da se stali v tekočino. Nato dodajamo le toliko prhkega snega kot ga lahko raztaljena tekočina v hipu premoči in počakamo dokler se v celoti ne stali. Pri tem lahko pospešimo proces taljenja z mešanjem in razsekavanjem snega, pri čemer povečujemo površino taljenja in preprečimo da bi se sneg izoliral od taljenja s slojem podhlajene vode. Snežnica je uporabna za pitje takoj ko jo segrejemo nad 37°C. Hladnejša nas bo samo ohladila, to pa pozimi ni naš namen. Več o takšnem načinu zbiranja vode in kuhanju čaja ali juhe si lahko preberete na strani Kuhanje čaja ali juhe v globokem snegu in brez orodja.

V gorskem svetu nad 1200 m se na nekaterih osojnih pobočjih in v kotanjah ohrani sneg vse leto. Poleti čez dan se na robovih ta sneg tali. Če najdemo na takšni snežni zaplati mesto, kjer od talečega snega kaplja voda, jo lahko zajamemo, saj je gotovo neoporečna.

Zbiranje drevesnega soka

Spomladi tik pred olistanjem breze lahko pridobimo znatne količine tekočine z vrtanjem v deblo rastočih dreves. Deblo breze z nožem (še lažje je s svedrom) navrtamo okoli 2 cm globoko. Na spodnjo stran izvrtine zarežemo lubje v obliki jezička, po katerem teče in kaplja tekočina v plastenko, ki jo z vrvico privežemo pod jeziček. Ker je natekanje tekočine počasno, lahko pripravimo večje število takšnih naprav, vsako na svojem drevesu. Tekočina iz breze je primerna za pitje takoj in brez prekuhavanja. Ima malenkost sladkast okus. Ko končamo z zbiranjem tekočine, luknjico zabijemo z lesenim čepom, ki prepreči nadaljnje iztekanje tekočine iz drevesa. Ko se drevo olista, takšno zbiranje tekočine ni več mogoče. Na podoben način se lahko zbira tudi sok javorja. Hitrost dotekanja soka v plastenko je zelo različno od drevesa do drevesa in odvisno od temperature ter sezone brstenja. Običajna hitrost dotekanja je okoli 1 dl na uro. Kasneje se dotekanje zmanjša, tako da imamo dotok okoli 3/4 litra v 24 urah. Če navrtamo odraslo drevo v pravem času brstenja pa lahko dobimo na ta način tudi več litrov tekočine v 24 urah.

	Na zgornjih dveh fotografijah je prikazano zbiranje skoka z vrtanjem v brezovo lubje s konico noža. Za izdatnejše zbiranje drevesnega soka je treba deblo navrtati s svedrom okoli 4 cm globoko. Za takšen poseg potrebujemo poseben pribor, saj s samim nožem to zelo težko naredimo na takšen način, da bi luknjo lahko kasneje zatesnili. Na sosednji fotografiji je sveder za les, spravljen v zaščitnem bezgovi cevki z zatičem, ki preprečuje izpadanje svedra in držalo ključa za ročno vrtenje svedra. Vrtanje je sicer počasno, vendar pa zanj ne potrebujemo drugega orodja.
	Isti pribor je prikazan še razstavljen: natični ključ 6 mm, bezgova cevka z zatičem iz jeklene žice in elastike, lesni sveder 10 mm in držalo za ključ. Zatič se zabode skozi luknjo v svedru in pritrdi z elastiko. V starih časih ljudje niso imeli takšnih ključev. Običajno so si skovali držalo, ki so ga v v obliki črke T nasadili na sveder. Tudi sveder je bil malo drugače oblikovan in bolj primeren za ročno vrtanje. Takšno starodobno orodje si lahko ogledamo v Tehničnem muzeju Slovenije in v mnogih etnografskih zbirkah pokrajinskih muzejev po Sloveniji. Sam sem uporabil pač tisto orodje ki ga imam doma za popravila v hiši.
	Za zbiranje drevesnega soka iz vrtine potrebujemo še plastično cevko zunanjega premera 12 mm in 3 litrsko plastenko. Cevko tesno zataknemo v izvrtano luknjo okoli 1 ali 1,5 cm globoko. Kljub temu bo nekaj malega soka izteklo zraven cevke.  Na fotografiji je prikazano zbiranje soka javorja.
	Nastavljen pribor je dobro takole skriti pred očmi morebitnih sprehajalcev po gozdu. V tem primeru sem uporabil odpadlo lubje in veje iz istega drevesa, ki je ležalo okoli debla. Zaščita z odpadlim lubjem je učinkovita tudi pred mrčesom, ki bi zlezlo v plastenko s sokom. Po dnevu ali dveh se plastenka napolni. Takrat pribor odnesemo domov, prej pa luknjo tesno zapremo, tako da vanjo zabijemo obeljeno palico.