S54Q

Izdelava vodnega zajetja

Vsa površinska voda je bolj ali manj biološko onesnažena, saj izpira nerazpadle organske odpadke, ki so gojišče različnih mikroorganizmov, nevarnih za naše zdravje. Prav tako so onesnažene vse kraške vode, ki se med pretakanjem skozi kraške rove in jame ne prečistijo. Bistveno bolj očiščene so vode, ki se podzemno pronicajo skozi plasti drobnega peska in glino. Ti sedimenti vodo temeljito filtrirajo in iz nje odstranijo prostim očem nevidne organske drobce na katerih živijo mikroorganizmi. Žal te plasti ne morejo očistiti kemikalij (čistila, olja, škropiva, umetna gnojila), ki samo nekoliko počasneje pronicajo skoznje in se lahko pojavijo na izvirih in v podtalnici v nevarnih količinah, ki pa jih z našimi čutili morda ne bomo zaznali.

Prednost izdelave lastnega zajetja vode je v tem, da ga lahko postavimo na mesto, kjer kemičnih odplak v preteklosti ni bilo. Takšne lokacije so lahko na težko dostopnih pobočjih pod slemeni, na katere ne pelje nobena cesta. Če ljudje niso imeli možnosti pripeljati odpadkov z vozilom, pomeni da so jih odmetavali kje drugje in da je lokacija primerna za izdelavo zajetja za pitno vodo. Na kraškem površju je ugotavljanje pretakanja vode težavno, saj na osnovi reliefa ne moremo predvideti od kod priteče voda. Možno je, da v izvir pritekajo vode tudi iz precej oddaljene vrtače ali brezna, v katerega so ljudje v preteklosti metali nevarne odpadke. (Če si še nisi, si preberi zgodbo o onesnaženju izvira Krupe na prejšnji strani)

Lahko si izdelamo dve vrsti zajetij:

	Zajetje talne vode - vodnjak
	Zajetje na izviru potoka

Za izdelavo obeh ne potrebujemo kakšnega posebnega orodja ali pripomočkov. Zadostuje kopaška palica. To je 0,5 do 1 m dolga debelejša palica, ki ji en konec oblikujemo v obliki dleta. Razen pribora za kopanje potrebujemo še pribor za zajemanje vode. Za zajemanje vode lahko uporabimo kuhinjsko posodo, pokrovček od plastenke, plastično vrečko za zmrzovanje živil, zvitek iz brezovega lubja ali aluminijaste folije...

Izdelava vodnjaka

Vodnjak je zajetje talne vode, ki se pretaka pod površjem. Če po dolini teče reka ali potok in malo proč od nje skopljemo luknjo, bo to luknjo prej ali slej zalila voda z enako visoko ali celo nekoliko višjo vodno gladino kot jo ima reka. Prednost vode iz vodnjaka je v tem, da voda doteka v vodnjak skozi podzemne plasti proda, peska in gline ter se pri tem filtrira.

Kako takšen vodnjak usposobimo za uporabo? Prva voda v njem bo gotovo kalna ali celo blatna od izkopanega materiala. To vodo moramo pobrati ven in jo odliti. Naslednja voda v vodnjaku bo že bolj čista. Čez čas se bo še zbistrila in postala primerna za uporabo. Vodnjak pa moramo še zaščititi s pokrovom, vejami in dračjem, da ga ne bodo začele uporabljati živali (komarji, žabe, zveri...), ki ga bodo hitro onesnažile s svojimi jajčeci, iztrebki, boleznijo... Ravno tako je potrebno da vodnjak zaščitimo pred ulivanjem površinske vode, ki ob deževjih lahko odteka vanj s površja in prinese vanj organske odpadke.

Zajetje na izviru potoka

V grapi nad izvirom potoka lahko opazimo da se grapa še nadaljuje, vendar pa v njej ni površinskega toka vode - potoka. Pogosto se potok v zgornjem delu grape pojavi le občasno in zopet ponikne v preperino - razpadel kamninski sloj na površju kamnine. Vodo zajamemo vedno na izviru, to je na mestu, kjer voda priteče iz preperine, ki jo filtrira.

Kako lahko zajetje izvira usposobimo za uporabo? Najprej je potrebno izkopati žleb, ki odvaja površinsko vodo proč od izvira. Tako se voda v izviru hitreje zbistri in nakaže od kod doteka sveža voda. Če voda iz izvira pada vsaj nekaj cm v globino, lahko vodo zbiramo kar v posodo, ki jo podstavimo pod kap. Takšno zbiranje je najenostavnejše. Kadar pa voda v izvir doteka od spodaj ali od strani pa takšen način zbiranja ni mogoč. V takem primeru izkopljemo kotanjo, v kateri lahko zajemamo vodo in jo natakamo v posodo. Velikost kotanje je lahko prav majhna. Če uporabljamo za natakanje pol-litrske plastenke s širokim vratom kar njen zamašek, jo lahko napolnimo z vodo v komaj 2 minutah. Omejitev torej ni v velikosti zajemalke ampak v količini pretoka vode v izviru. Včasih zadostuje že kapljica vode vsako sekundo, če jo lahko prestrežemo. Pribor in posodo za lovljenje vode nastavimo na mesto in pridemo čez čas iskati polno posodo bistre studenčnice.