S54Q

Vrvi in vozli

Vrvi in vozli so v gozdovništvu pomemben pripomoček za za povezovanje različnih enot v celoto, za izdelavo raznih priprav in celo za imobilizacijo poškodovanega uda. Zato je uporaba vrvi in vozlov ena izmed pomembnejših veščin.

Vrvi

Osebno imam rad sodobne sintetične pletene vrvice z veliko nosilnostjo in vzdržljivostjo. Uporabne so se pokazale debeline 1,5 mm, 3 mm (ta debelina je še najbolj uporabna) in včasih tudi 6 mm. Konec sintetičnih vrvic je potrebno nad plamenom zataliti, da se ne razpleta. Mnogi še posebej hvalijo padalsko vrvico, ki je sestavljena iz snopa tanjših vrvic (niso vse padalske vrvice takšne). Te tanjše vrvice so uporabne kot tanjše niti in celo za šivanje. Osebno uporabljam za šivanje rajši zobno nitko ali njej podobno sintetično vrvico velike nosilnosti, ki je ni mogoče pretrgati z golimi rokami.

Vrvice si lahko izdelamo tudi v gozdu iz naravnih materialov, ki jih v gozdu lahko najdemo. Zelo gibke in močne za vezanje so smrekove korenine, za krajše povezave pa lahko uporabimo namočene tanke vrbove šibe in stebla srobota. Če takih nimamo na voljo, si lahko pomagamo s sveže olupljenim lubjem vrbe ali lipe. Presenetljivo močno je tudi ločje (ne ličje) in zelena praprot. Nekateri pletejo vrvice tudi iz površinskih vlaken kopriv po pozebi in celo iz koruznega ličkanja, rogoza ter podobnih vlaken, vendar pa je takšno delo preveč zamudno in si lahko prej pomagamo s prej naštetimi povsod dostopnimi vlakni. Poudariti moram,  da so vsa neobdelana naravna vlakna (koreninice, šibe, lubje ...) upogljiva ko so dovolj prepojena z vodo. Takrat z njimi lahko zavežemo vozle. Ko pa se enkrat posušijo postanejo krhka in lomljiva in se jih ne da več razvezati. Zato so primerna le za enkratno uporabo. Če hočemo vrvico uporabiti večkrat, si jo moramo izdelati iz predelanih vlaken, kot so bombaž, lan, kopriva, konoplja, ličje (iz podlubja srobota, vrbe, lipe ...), strojeno usnje ali sintetična vlakna. Tu so možnosti velike, edina omejitev pa je naša potrpežljivost.

V gozdu je dobro s seboj imeti vsaj nekaj kosov vrvic. Recimo: vsaj 4 kose 3 m dolge vrvice debeline 3 mm, in prav toliko 1,5 mm debele vrvice. Takšne vrvice nam bodo prišle prav od postavljanja zavetišča do izdelave kakšnega priročnega orodja.

Vozli

Pravijo, da je veriga samo tako močna kot njen najšibkejši člen. To velja tudi za vrvi. Ponavadi se izkaže, da so to prav vozli. Na slabo zavezanem vozlu se vrv lahko razveže, lahko pa se zaradi pritiskov pretrga, saj nekateri vozli močno oslabijo nosilnost vrvi. To še prav dobro poznamo ribiči, ki zavezujemo vozle z najtanjšimi vrvicami, ki so še dosti bolj občutljive na slabo zavezane vozle. Vozlanje je najbolje vaditi z enim koncem 3 m dolge vrvice. Ker se vozli pozabijo, če jih ne vadimo, je dobro da jih vsaj v začetku redno ponavljate, dokler jih ne zavezujete povsem rutinsko. Sedaj pa si spodnjih fotografijah poglejmo nekaj uporabnih in zanesljivih vozlov, ki vas ne bodo pustili na cedilu.

	Zgoraj je navadni vozel, ki je oče vseh vozlov. V angleškem jeziku mu pravijo kar babičin vozel. Naše šivilje so isti vozel rajši zavezale tako, da so konec vrvice še enkrat vdele v zanko in zategnile - takšnemu dvojnemu navadnemu vozlu bi zato lahko rekli šiviljski vozel. Spodaj je navadni vozel zavezan z mašno, da se lažje odveže s potegom z konec vrvice. Pri nekaterih drugih vozlih je to praktično.
	Nedrseča zanka je uporaben vozel povsod tam, kjer nočemo da se zanka zadrgne. Na zgornji strani je nedrseča zanka izdelana kar z mašno, ki pa se potem ko je zategnjena le težko razveže. Na spodnji strani je vozel pašnik, ki ga veliko uporabljajo tudi mornarji. Vozel se lahko zaveže in tudi razveže. Z istim vozlom lahko tudi spajamo dve vrvici.
	Skrajševalni vozel so nekoč uporabljali na jadrnicah za krajšanje jader. Danes ga največ uporabljamo na vezalkah s katerimi zavezujemo čevlje, le da ga tam zavežemo z mašnami.
	Vrzni vozel na levi strani je eden izmed najpreprostejših vozlov, ki pa začetnikom dela neverjetne preglavice. Morda si ga bodo najlažje predstavljali tako, da se oba konca vrvice prekrižata pod mostom iz sredine vrvice. Sodobne sintetične vrvice so gladke in slabo zategnjen vozel lahko zdrsi. Zato je dobro nad vrznim vozlom narediti tako imenovano varovalno matico s šiviljskim vozlom.
	Spajanje dveh vrvic z dvema navadnima vozloma je zelo zanesljivo. Vozla se pod pritiskom dobesedno zažreta eden v drugega. Kljub temu lahko vozel razvežemo, če smo pustili dovolj dolga konca vrvic na vsaki strani, za katera potegnemo vozel narazen.
	Spajanje vrvic z dvema dvojnima vozloma je še bolj zanesljivo, vendar pa ga je bistveno težje razvezati. Zato ga uporabljam le tam, kjer ge ne mislim več razvezovati.
	Zadrga je zelo praktičen vozel, predvsem tam kjer nam že zmanjkuje vrvice. Spodaj je zadrga zavezana z mašno. Ta vozel uporabljam za privezovanje viseče ležalne mreže. Tudi ko se vozel zategne, ga lahko z eno roko odvežem.
	Napenjalni vozel je praktičen pri postavljanju šotorke ali šotora. V bistvu gre za obliko prusikovega vozla, ki ima zategnjen ravno prav trenja, da ga lahko premikamo po glavni vrvici, tam kjer ga pustimo pa zadržuje upor platna.
	Zategovalni vozel je v bistvu kombinacija dveh ali treh vozlov. V bistvu želimo eno vrvico zavezati za nedrsečo zanko druge vrvice in obe vrvice močno zategniti. To naredimo s polovično zadrgo na mašno.
	Zgornji vozel lahko zavarujemo še z eno polovično zadrgo, ki pa jo zavežemo kar s celo mašno. Kljub močnemu napenjanju in zategovanju obeh vrvic pa lahko vozel razvežemo z eno roko.

Uporabnih vozlov je še veliko, vendar se mi zdi da jih je za prvo silo dovolj, morda pa bom v prihodnje dodal še kakšnega.