Voda je tista življenjska nujnost, ki jo ob zraku in zavetišču najhitreje občutimo. Na enodnevne izlete v gozd si s seboj vedno vzamemo tudi 1/2-litrsko plastenko ali litrsko čutarico z vodo. Nobena druga pijača ne odžeja tako dobro kot pitna voda brez kakršnihkoli dodatkov. Morda se v zimskem času bolje obnese samo še vroč čaj iz izolirane čutarice, v kateri ostane vroč ali vsaj topel več ur. Na večdnevnih izletih se že lahko pojavi problem oskrbe z vodo, saj moramo računati s porabo okoli 2 litra tekočine na osebo dnevno. To pomeni da potrebujemo okoli 1,5 litra pijače na osebo dnevno, ostalo vlago pa lahko zaužijemo s hrano. V vročih dneh ko smo precej aktivni je lahko poraba tekočine še večja. Zato potrebujemo s seboj tudi ustrezno veliko posodo (plastenko ali čutarico) ali meh za shranjevanje ali prenašanje vode. Na spodnjih slikah je prikazana takšna čutarica s prostornino 1 litra, levo brez izolacije in desno v izolaciji. Ob njej je 1/2-litrska plastenka za primerjavo velikosti.Voda v gozdu
 |
Plastificirana aluminijasta litrska čutarica za vodo ali čaj s pokrovom na navoj. Na levi strani je izolacija za čutarico z nosilnim trakom, ki se lahko obesi na pas. Vmes med njima je pol-litrska plastenka s širokim vratom. |
Vodo iz izvirov, bistrih potokov, rek ali celo iz čistih jezer smo pred tremi do štirimi desetletji pili brez kakršnihkoli zadržkov. Nevarnost okužbe ali zastrupitve z vodo je bila neznatna. Pred okoli 25 leti pa se je zgodila zastrupitev ljudi in živali na izviru Krupe v Beli krajini, ki nas je opozorila, da so celo izviri pitne vode lahko smrtno nevarno onesnaženi. Ljudje, ki so vse življenje pili vodo iz istega izvira, nevarnega onesnaženja vode sploh niso zaznali s svojimi čutili, dokler ni bilo že prepozno za njihovo zdravje. Krupa je bila onesnažena s kemikalijami, ki so v kraški izvir dotekale s padavinsko vodo iz oddaljene vrtače, v katero so iz nekega podjetja vozili odpadke. Danes najdemo po gozdovih vse vrste odpadkov. Mnoge površinske odpadke so že odpeljali na odlagališča, vendar pa so iz njih izprane tekočine še vedno v zemlji in nevarne za zdravje. Zato razen v izvirih na najbolj nedostopnih krajih ne moremo biti prepričani da je voda uporabna za pitje. V takem primeru moramo vodo pridobiti na enega od drugih načinov.Problem onesnažene vode v gozdu
 |
Fotografija razpadajoče srne v potoku. Če pomislimo, da je v porečju potoka še veliko kmetijskih zemljišč, ki jih intenzivno gnojijo in škropijo z raznimi strupenimi pripravki, se lahko upravičeno sprašujemo, kako užitna je še na videz bistra in po okusu popolnoma neoporečna voda. |
V primeru, ko smo lahko za posamezen izvir prepričani, da v njegovem povirju ni bilo možnosti za odlaganje kakršnihkoli odpadkov, moramo še vedno vedeti, da je lahko vir onesnaženja tudi biološki. Travnike pogosto gnojijo, pašnike pa pognojijo kar živali na paši. Na izvire se hodijo napajati tudi divje živali, ki se v vodi tudi kalužajo (kopajo), v okolici pa iztrebljajo. Zato moramo vsako vodo na izvirih jemati kot biološko onesnaženo. V vodi se nahajajo številni mikroorganizmi, ki v večjih količinah lahko povzročijo okužbo ali celo izbruh bolezni. Zato je potrebno vodo pred uporabo prekuhati. Za učinkovito razkuževanje mora voda kipeti (živahno brbotati) vsaj 10 minut, še rajši dlje. To pomeni da je temperatura vode narasla nad 80° C, odvisno od zračnega pritiska. Takšna voda še ne bo brez vseh mikroorganizmov, vendar pa bo delež živih nevarnih mikroorganizmov v njej tako zmanjšanj, da bo naš organizem relativno lahko opravil s preostanki. Tudi zato je veščina kuhanja čaja v gozdu tako pomembna za naše zdravje.
Najpreprostejši način za prekuhavanje vode
Vodo lahko zavremo in prekuhamo kar v aluminijasti čutarici. Čutarico do vrha napolnimo z vodo in odvijemo plastični zamašek. Tako odprto čutarico postavimo na ploščat kamen zraven ognjišča, tako da plameni ognja z ene ali dveh strani močno ogrevajo čutarico. Plastificirana zunanjost čutarice bo seveda nekoliko ožgana in sajasta, vendar pa tekočina v čutarici varuje aluminijasto posodo in njeno notranjo prevleko pred pretiranim pregrevanjem. Ko voda v čutarici zavre, je čutarica prevroča da bi jo lahko prijeli z golo roko. Možnosti sta dve: Na čutarico privijemo hladen plastični zamašek in jo odstavimo od ognja. Vročo čutarico pa lahko dvignemo tudi s palico debeline prsta, ki jo vtaknemo skozi vrat čutarice in to nekoliko nagnjeno dvignemo od tal. Vročo vodo v čutarici ne uporabljamo samo za pitje. Lahko jo uporabimo tudi za ogrevanje spalne vreče ali notranjih slojev obleke. Sajasto čutarico vtaknemo v odrezan bombažni rokav od starega puloverja in ta enako dobro ščiti našo obleko pred sajami in pretirano vročino.
Poznamo še druge načine biološkega razkuževanja vode
Včasih smo za biološko razkuževanje vode uporabljali samo klorove tablete, v sodobnem času pa se je število načinov močno povečalo, vendar pa vsi načini niso enako učinkoviti, praktični in dostopni. Glede na to, da sam teh pripomočkov ne uporabljam, bi težko priporočal katerega od njih. Resnici na ljubo jih v slovenskih gozdovih ne potrebujemo, saj imamo toliko drugih uporabnih načinov da pridemo do pitne vode. Zato naj naštejem samo nekaj pripomočkov, ki jih boste morda vzeli v obzir, če boste potovali v bolj rizična območja:
Več o uporabnosti teh pripomočkov si lahko preberete še na naslednji strani: http://www.princeton.edu/~oa/manual/water.shtml. Z vodo se lahko v gozdu oskrbimo na več načinov, vendar pa ima vsak svoje prednosti in slabosti. Stari ljudje bi nam ob tem postregli s pregovorom, da ni dobro imeti vseh jajc v eni posodi. Zato moramo biti pripravljeni, da se bomo lahko v gozdu oskrbeli z vodo na različne načine. Možnosti oskrbe so naslednje:Možnosti oskrbe z vodo na večdnevnih izletih
 |
Vodo prinesemo s seboj v zadostni količini. Ta način se zdi še najbolj enostaven in zanesljiv, vendar pa nas že sama količina vode omejuje, za kako dolgo in kako daleč se bomo lahko oddaljili od oskrbnega kraja. |
|
Vodo zajamemo v naravnem izviru, kjer lahko v povirju izvira preverimo da niso odloženi kakšni nevarni odpadki. Takšno vodo ki je na pogled čista moramo še prekuhati, da jo biološko razkužimo. To velja še posebej za mnoge kraške izvire. Lahko pa si izdelamo tudi lastno majhno zajetje vode. O tem več na posebni strani: Izdelava vodnega zajetja, |
|
Deževnico ali roso zberemo v plastično pregrinjalo. O tem več na posebni strani: Zbiranje deževnice in rose. |
|
Pozimi lahko naberemo sneg in ga stalimo nad ognjem. Pri tem porabimo kar dosti časa in energije. Visoko v hribih, nad 1200 m se v senčnih kotanjah ponekod ohrani sneg vse leto. Na spodnjem robu takšnih snežnih krp lahko zajamemo talečo se snežnico kar v čutaro. |
|
Spomladi pred olistanjem lahko navrtamo deblo breze in prestrežemo brezen (tekočino ki izteka iz debla breze) v plastenko. |
|
Precejšnje vendar ne zadostne količine tekočine lahko dobimo tudi z nabiranjem sočnih plodov, nekaterih gob in zelišč, ki jih lahko pojemo surove (borovnice, maline, robidnice, gobe mlečnice, kislice, zajčje deteljice...). |
