DOLOČANJE STOJIŠČA
DOLOČANJE STOJIŠČA Z OCENO
Ta način določanja stojišča se uporablja, kadar ne razpolagamo s sredstvi in priborom za merjenje (kompasa), oziroma ne obstaja možnost določanja stojišča na kakšen drug način. Postopek je naslednji:
- orientacija karte,
- spoznavanje objektov v širši okolici in njihova identifikacija na karti in
- spoznavanje objektov v neposredni bližini stojišča
DOLOČANJE STOJIŠČA Z UREZI BREZ MERJENJA
Določanje stojišča s stranskim urezom
Ta postopek se uporablja takrat, kadar je stojišče na linijskem objektu, kateri je prikazan na karti.
Postopek:
- orientiramo karto,
- izberemo dva primerna objekta (levo in desno), ali objekt, ki je čim bolj pravokoten na naš linijski objekt, ali dva objekta, ki se po globini pokrivata,
- postavimo ravnilo ob izbran objekt na karti in ga obračamo toliko časa, dokler ne naviziramo na naš objekt na zemljišču,
- zarišemo črto preko izbranega objekta in našega linijskega objekta, ter tako dobimo naše stojišče,
- postopek ponovimo še na drugo točko (preverjanje, točnost).
Določanje stojišča z notranjim urezom
Če se ne nahajamo na linijskem objektu, določimo stojišče brez merjenja po sledečem postopku:
- orientiramo karto,
- izberemo tri objekte,
- z viziranjem na te tri objekte s pomočjo ravnila zarišemo črte na karto in tam kjer se črte sekajo je naše stojišče. Če se črte ne sekajo v eni točki je naše stojišče v težišču trikotnika.
DOLOČANJE STOJIŠČA Z MERJENJEM NA KARTI
Določanje stojišča z nasprotnim azimutom
Stojišče določimo na naslednji način:
- izmerimo azimute na tri markantne objekte na zemljišču, ki se nahajajo na karti
- za izmerjene azimute izračunamo nasprotne azimute ter z ravnilom začrtamo linije na karti iz točk na katere smo merili azimute
- kjer se črte sekajo je naše stojišče
Ta postopek je zelo zanesljiv za določanje koordinat vhodov v jame ali brezna. Seveda pa je pogoj, da imamo dobro merilno opremo, ter da vidimo vsaj tri markantne objekte na katere lahko viziramo.
Določanje stojišča z merjenjem razdalj do najmanj dveh točk
Ta postopek uporabimo, kadar razpolagamo z laserskim daljinomerom in sicer tako:
- izberemo najmanj dva objekta na zemljišču, ki sta prikazana na karti
- z laserskim daljinomerom izmerimo razdalje do teh točk
- odčitano razdaljo s šestilom preko grafičnega merila prenesemo na karto in kjer se zarisani loki sekajo je naše stojišče
Določanje stojišča s pomočjo višinomera
Višinomer je zelo koristen pripomoček pri delu na terenu. Pred uporabo ga je potrebno nastaviti na točki z znano nadmorsko višino. Skupaj s topografsko karto in kompasom nam omogoča hitrejše določanje stojišča. Z višinomera odčitano višino prenesemo na topografsko karto in nato s stranskim urezom določimo stojišče.
Določanje stojišča s pomočjo satelitske navigacije GPS (Global Position System)
GPS je satelitski navigacijski sistem, kateri je prvenstveno namenjen vojaškim potrebam ZDA. Sestavljen je iz treh osnovnih delov.
Prvi, vesoljski del predstavlja 24 satelitov (slika 15), ki neprestano krožijo okoli zemlje po točno določenih tirnicah. Ti sateliti oddajajo na radijskih frekvencah signale s podatki za izračun oddaljenosti (slika 16) in druge podatke.
Drugi del združuje glavno upravljalno postajo, ki je locirana v Coloradu Springsu in pet opazovalnih postaj, nameščenih po celem svetu. Od tu se sproti preverja pravilno delovanje sistema.
Tretji del sistema predstavljajo uporabniki s svojimi sprejemnimi napravami.
Sistem GPS nam omogoča dokaj natančno določanje stojišča oziroma koordinat, še posebej od kar se je vlada ZDA odločila izključiti namerno motenje za civilne uporabnike. Tako je napaka z navadnim GPS sprejemnikom cca 20m v horizontalni in cca 30m v vertikalni smeri (napaka nadmorske višine). Z diferencialnim GPS sprejemnikom pa je ta napaka še manjša.
slika 15 - Razporeditev GPS satelitov
slika 16 - Določanje razdalje do posameznega satelita
