KLOP
Čeprav mnogi še vedno menijo, da klopi padajo z dreves, le-ti dejansko živijo v prsti in ne priplezajo višje kot 20 do 70 cm po travi in grmovju, ko iščejo toplokrvnega gostitelja (ljudje, živali). Tako navadno klope poberemo z rastlinja, ko hodimo po travi ali skozi grmovje na gozdnih poteh ali kadar se sprehajamo po travi na vrtu. Ker so klopi majhni in je njihov vbod neboleč, se mnogi bolniki s klopnim meningoencefalitisom vboda sploh ne spomnijo.
Kako pravilno odstranimo klopa?
Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čimprej in previdno odstranimo. Uporabite dobro pinceto, da lahko klopa zgrabite čisto pri koži. Odločno potegnite prisesanega klopa iz kože. Nato umijte kožo z milom in toplo vodo. Klopa ne zmečkajte, temveč ga odvrztite v koš za gospodinjske odpadke. Če klopa slučajno zmečkate, očistite kožo z milom in toplo vodo ali alkoholom. Pri odstranjevanju klopa je pomembno, da ne uporabljate ničesar (npr. petrolej, krema, lak za nohte ali kar koli drugega).
Pijavke
Pijavko najdemo v stoječih in počasi tekočih vodah. Ob lepem vremenu živahno skače, pri čemer se kačasto zvija od hrbtne proti trebušni strani. To ji omogoča dobro razvito mišičje, ki jo sestavlja kožomišnica. Ob slabem vremenu pa miruje na dnu ali na rastlinah. Pijavkino telo je dolgo do 10 cm. S hrbtne in trebušne strani je nekokoliko sploščeno. Prečno je razdeljeno v kolobarje. Na sprednjih kolobarjih ima preproste oči, s katerimi loči svetlobo in temo. V sredi sprednje priseska ima usta, ob njih pa tri gibljive, ostro nazobčane čeljusti. Zaradi svoje zelenorjave barve je težko opazljiva. Po dnu »hodi« s pomočjo priseskov. Takemu načinu premikanja pravimo pednanje.
Odstranjevanje pijavke
Pijavke so glistam podobni paraziti,ki jih prepoznamo po značilnih priseskih na obeh koncih telesa.So hermafroditi, kar pomeni, da imajo dvojne spolne organe.90% vseh pijavk se prehranjuje s krvjo raznih živali med drugim tudi ljudi.Med sesanjem krvi hkrati v rano spušča anti-koagulante,ki preprečujejo strjevanje krvi,ki jo lahko izsesa iz žrtve tudi do 5x teže svojega telesa nakar se pijavka odlepi od žrtve.Rana, ki ostane po ugrizu pijavke zaradi anti-koagulantov krvavi bolj kot običajno-vendar pa ta efekt zgine v nekaj urah.Prilepljeno pijavko odstranimo tako,da z nohtom podrgnemo po koži in tako odstranimo prisesek.Vsaka druga metoda odstranjevanja (puljenje,ogenj,cigaretni ogorek,kis,milnica,gazirane pijače,...) ni varna, ker pijavka preden se odlepi izbljuva kri nazaj v rano in nas tako lahko okuži.Rano oskrbimo tako,da jo splaknemo s čisto vodo in milnico in jo zaščitimo z obližem ali povojem.
STRUPENE KAČE:
Modras se od gada loči po značilnem rožičku na nosu in rdeči barvi na spodnji strani repa. Živi na skalnih in prisojnih področjih južne Evrope, vse do Male Azije. Zraste lahko od 65 do 90 cm. Je svetlo rjave, rdečkasto rjave ali sive barve.
Na hrbtu ima cik-cak vzorec in na koncu gobca značilno prifrknjeno konico, zaradi katere bi ga le stežka zamenjali s katero drugo v Sloveniji živečo kačo. Kot tudi ostale kače ima v naravi pomembno vlogo pri uravnavanju številčnosti malih sesalcev. Navadni gad (Vipera berus) je bolj hladnoljubna vrsta od modrasa in ga najdemo predvsem v gorah in hladnejših območjih. V Sloveniji lahko ponekod najdemo tudi povsem črne predstavnike, katerih temno telo bolje vpija sončno toploto. Ob srečanju s človekom se vselej umakne, le v primeru, ko res ne najde izhoda, se brani s sikanjem in grizenjem. Laški gad (Vipera aspis) je veliko bolj razširjen v sosednji Italiji. Pri nas je redek in je bil do sedaj opažen le v skrajno severozahodnem goratem predelu Slovenije.
Navadni gad zraste od 60 do 70 cm, izjemoma do 85 cm. Ovalna glava polagoma prehaja v trup. Na zgornjem delu glave je temna lisa v obliki črke X ali V. Glava je pokrita z majhnimi luskami, vidne so največ 3 večje ploščice. Je strupena kača in se od nestrupenih loči po navpični, zoženi zenici, čokatosti in cik - cak vzorcu na hrbtu. Njegov bližnji sorodnik je laški gad, ki živi tudi v Sloveniji.
Prva pomoč po piku
Bolnik, ki ga je pičil gad ali modras, mora po piku povsem mirovati. Zavarovati ga je treba pred mrazom in čimprej zagotoviti zdravniško pomoč. Prizadeti ud mora biti imobiliziran (čimbolj mirujoče stanje) in niže od višine srca. Bolniku je treba sneti ročno uro, prstane in tesna oblačila (verjetno zaradi oteklin).
Poživil (vključno z alkoholom) ne sme dobiti. Zdravnik bo presodil, kakšni ukrepi so potrebni za zdravljenje (uporaba protistrupa, cepiva proti tetanusu itd.).
PAJKI:
Pájki spadajo v razred pajkovcev. Njihovo nečlenjeno telo sestoji iz glavoprsja in zadka. Na glavoprsju imajo 6 - 8 enostavnih oči in 4 pare nog. Na zadku imajo predilne bradavice, iz katerih se izceja lepljiva tekočina. Le-ta se na zraku strdi v pajčevino. Z njo spletajo mreže različnih oblik, s katerimi lovijo žuželke in drugo živo hrano,ali pa jih uporabljajo kot skrivališča.
Edini učinkovit ukrep prve pomoči pri piku črne vdove je polaganje ledenih kock na mesto pika, kar ublaži bolečine. Mlajši od 16 let ali starejši od 60 let ter osebe z visokim krvnim tlakom ali boleznimi srca ponavadi potrebujejo bolnišnično zdravljenje, čeprav je zdravniška diagnoza priporočljiva v vsakem primeru. Na voljo so tudi posebni protistrupi, če ima bolnik zaradi pika hude težave z dihanjem in močno povečan krvni tlak.
Mišične bolečine in krče je mogoče ublažiti z mišičnimi relaksanti. V lažjih primerih so dobrodošle tudi tople kopeli, v hudih primerih pa narkotiki ali druga zdravila proti bolečinam.
Pri piku rjavega samotarja pomagajo kocke ledu, kortikosteroidna zdravila pa zmanjšujejo vnetje.
Rane na koži je treba čistiti trikrat dnevno z vodikovim peroksidom, ki deluje antiseptično. Po potrebi je treba odstraniti odmrlo tkivo.
ŽUŽELKE:
Ko začutimo pik, žuželko čim prej preženemo ali odstranimo. Mesto pika vedno očistimo ali premažemo z mazilom, ki vsebuje kombinacijo antihistaminika, analgetika in kortikosteroida - takšno mazilo omili srbenje, deluje blažilno na bolečino in vnetje. Osebe s hudo reakcijo na pik morajo obvezno poiskati zdravniško pomoč.
ŠKORPIJONI
Ščipalci ali škorpijoni so red členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med pajkovce, vanj pa uvrščamo okrog 2000 danes živečih opisanih vrst. Znani so predvsem po svojem strupniku, ki ga uporabljajo za lov in obrambo, pri kateri lahko boleče pičijo tudi človeka. Čeprav velika večina ni življenjsko nevarna človeku, jih obravnavamo kot nadlogo, saj se pogosto zadržujejo v človeških bivališčih.
Pri nenevarnih ne zahtevajo posebnega zdravljenja. Bolečino ublaži kocka ledu na mestu vboda. Po piku nevarnih vrst pridejo v poštev še zdravila, če se pojavijo mišični krči in visok krvni tlak. Pomembno je, da žrtev strogo miruje v postelji. V prvih 8 do 12 urah po piku naj ne uživa nobene hrane. V hudih primerih (zlasti pri otrocih) je potreben protistrup.
