S54Q

V Atlasu Slovenije ali Interaktivnem Atlasu Slovenije so zemljevidi v merilu 1:50.000. Ti zemljevidi so že kar uporabni, da se lahko podrobno spoznamo s pokrajino, njenim reliefom, nadmorsko višino, gozdnimi površinami in pašniki, vodnimi razmerami, cestami ki vodijo v gozd in do bližnjih naselij. Pred odhodom v gozd si naredimo kopijo posameznih listov, ki jih vzamemo s seboj kot terenske zemljevide ter vanje vrisujemo prehojeno pot in točke zanimivosti.

Enako podrobne planinske, izletniške in topografske zemljevide za posamezna območja si lahko nabavimo v različnih trgovinah, najboljšo izbiro pa imajo v trgovinah Kod&Kam in pri Planinski zvezi, kjer lahko potrebne zemljevide in vodnike naročimo tudi prek spleta.  Prednost pred prejšnjimi zemljevidi v Atlasu Slovenije imajo predvsem po vrisanih planinskih poteh. Planinski zemljevidi v merilu 1:25.000 (ali še podrobnejši) so kar 4-krat bolj podrobni od prejšnjih, vendar pa jih ne moremo dobiti za vse dele Slovenije. Na bolj zahtevnih terenih so takšni zemljevidi zelo koristni.

V zadnjih dveh letih ponujajo na tržišču še nekakšni podrobni Atlas Slovenije z zemljevidi v merilu 1:25.000 pod imenom Quo - Interaktivna Slovenija. Ta pripomoček uporabljajo markacisti planinskih poti, ki s pomočjo GPS naprav vrisujejo planinske poti v zemljevide z veliko natančnostjo, ki je prej niso imeli. Prav tako omogoča ta pripomoček še vrsto drugih novosti, o katerih se lahko informirate na prej označeni strani. 

Na spletnih straneh Agencije za okolje lahko najdemo stran Atlas okolja s še bolj podrobnimi zemljevidi in zračnimi posnetki izbrane pokrajine v Sloveniji, ki nam zastonj in natančno prikažejo podrobnosti v pokrajini. Prav tako lahko zastonj dobimo podrobne zemljevide in zračne posnetke tudi na straneh Geopedia - Beta. Na teh straneh si v opciji (sloj / izberi sloj / šport in rekreacija / lege jam 2008) lahko poiščemo tudi lege kraških jam (prek 9.000 v Sloveniji), ali pa v opciji (sloj / izberi sloj / šport in rekreacija / planinske poti) planinske poti in na podoben način še mnoge druge značilnosti površja ki nas zanimajo. Te zemljevide in posnetke si lahko pred odhodom na teren prav tako iztiskamo  na liste ali pa si posamezne zanimivosti vrišemo v prej omenjene terenske zemljevide.

Prav tako najdemo uporabne posnetke ozemlja na programu Google Earth. Ta program ima možnost pregledovanja posnetkov ozemlja iz strani, ta ko da lahko opazujemo relief (fotografijo) pokrajine kakor bi jo opazovali iz sosednjega hriba ali celo iz doline. Za mnoge ljudi, ki so manj vešči branja zemljevidov, se je ta možnost pokazala kot velika prednost, saj si lažje predstavljajo izoblikovanost površja. Google Earth omogoča takšno pregledovanje za cel svet. Program ima le to slabost, da vsi deli sveta in tudi Slovenije niso posneti v enakih podrobnostih - z enako ločljivostjo. Tiste z boljšo ločljivostjo omogočajo celo razločevanje posameznih osebnih avtomobilov (tako kot Atlas okolja in Geopedia), zopet drugi pa imajo žal precej manjšo ločljivost, tako da komaj razločimo manjša naselja. Ti slednji so za našo uporabo premalo podrobni.

Po Soncu in uri, oziroma po senci ki jo mečejo drevesa - opoldne po zimskem času kažejo sence točno proti severu in so pri tem najkrajše v celem dnevu, Sonce vzide približno na vzhodu in zaide približno na zahodu.

Po mahu na deblih dreves - na senčni in bolj vlažni strani (pri nas navadno na severni strani) ga je navadno več.

Po napihanem snegu na deblih dreves ali po počesanosti krošenj - burja na primer s svojo silo počeše krošnje navadno iz severovzhodne smeri.

Po zvezdi Severnici - leži točno na severu.

Po Luni - premica ki povezuje skrajni severni in južni konec terminatorja Lune (meja med svetlo in temno stranjo Lune) kaže vedno (razen ob najmlajši in polni Luni) približno na jug. Luna vzide približno na vzhodu in zaide približno na zahodu.

Po reliefu in vodotokih - grebeni se združujejo proti najvišji točki vzpetine, potoki pa se obratno združujejo proti najnižji točki ravnine in vodijo k naselju.