Opazovanje živali
V gozdu nas navdušuje živalstvo in rastlinstvo vseh vrst, ki bi ga radi čim bolj spoznali. Ko se sprehajamo po gozdu, se nam sprva zazdi da v njem ni skoraj nič živali. V spomladanskem času nas edino petje ptic opozarja na pestrost življenja v gozdu. In vendar je gozd prepleten s stečinami, na katerih lahko opazimo sledove kopitarjev in zveri. Kje so te živali, da jih ne vidimo? Seveda so skrite in nas verjetno opazujejo iz varnega počivališča. Če bi se jim preveč približali, bi urno zbežale na varno razdaljo, največkrat še preden bi to lahko opazili ali slišali. Če hočemo opazovati živali in njihove življenjske navade, se jim moramo približati na način da se ne bodo zavedale naše prisotnosti. Drugi način je ta, da jih opazujemo iz takšne razdalje ki se jim ne zdi nevarna za njihovo življenje.
 |
Opuščeno ptičje gnezdo. |
Človek je v vsakem pogledu zelo nespretno bitje. Če se zavedamo svojih omejitev, si kaj kmalu zaželimo da bi imeli sokolje oči, sluh velike uharice, voh divjega prašiča, hodili bi neslišno in okretno kot mačke, imeli bi moč in hitrost medveda... Žal so to le pobožne želje, ki se kljub našemu prizadevanju ne bodo nikoli uresničile. Človek prekaša gozdne živali le po eni stvari: to je naš razum ki vključuje tudi sposobnost predvidevanja. Z njim lahko nadomesti vse pomanjkljivosti, vendar pa ne brez učenja. Razum brez učenja je samo še ena mišica, ki je ne uporabljamo in je zato popolnoma mlahava.
Opazovanja se torej naučimo, pri tem pa so nam lahko v veliko pomoč pripomočki, ki nam opazovanje olajšajo: na tej strani bom opisal dvogled, teleskop ali spektiv, slušalke, nočni fotoaparat za samodejno snemanje...
Dvogled
Dvogled ali binokular je običajni daljnogled skozi katerega gledamo z obema očesoma. Takšen daljnogled nam nudi najboljši pogled, hkrati pa je lahko prenosen. Vendar pa najdemo v trgovinah toliko različnih modelov, da so potencialni opazovalci narave pogosto v zadregi, kakšen dvogled bi si kupili. Prodajalci dvogledov so po mojih izkušnjah bolj naučeni kaj naj prodajo, kot pa da bi bili sami uporabniki izdelkov ki jih prodajajo. Zato naj na tem mestu posredujem nekaj svojih izkušenj, ki vam bodo koristile pri nakupu.
Dvogledi so vedno označeni z dvema številkama: na primer 8 x 30 ali pa 8 - 25 x 30 (zoom daljnogled). Prva številka z znakom x pomeni povečavo dvogleda. V našem primeru je povečava 8 x oziroma 8 do 25 x pri zoom dvogledu. Druga številka pomeni premer objektiva (zunanje leče) daljnogleda v mm. V našem premeru imata oba dvogleda premer objektiva 30 mm. Kaj nam ta oznaka pove in kaj dejansko potrebujemo za opazovanje?
 |
Povečava dvogleda je pri začetnikih najbolj zavajajoč podatek. Vsakdo, ki še ni kaj dosti opazoval z daljnogledom, bo dejal: večja povečava - več bom videl. Pa ni tako. Nikoli ne kupite dvogled ki ima večjo povečavo od 10 x, če ga mislite uporabljati iz roke. Večje povečave so primerne samo v primerih ko imate dvogled pritrjen na fotografsko stojalo. Človeško telo je kot motor. Naše telo se kar naprej trese zaradi dihanja, srčnega utripa, lovljenja ravnotežja, premikanja krvi v žilah... Tresljaji telesa se prenašajo na dvogled s faktorjem povečave. Slika zaradi tega postane nerazločna. Povečava pa povečuje tudi migotice v zraku, ki nastajajo zaradi dvigovanja toplega zraka, kar lahko opazujete poleti nad vročo pločevino ali asfaltom. Velika povečava tudi tako močno zoži vidno polje, da je že iskanje objekta skozi dvogled zamudno ali celo neuspešno. |
Sklep: Če mislite opazovati skozi dvogled, ki ga držite v roki, izberite takšnega ki ima povečavo 7 x, 8 x ali 10 x. Vse zoom dvoglede kar pozabite. Vsi so optično bistveno slabši od teh z eno samo povečavo.
|
Premer objektiva je najpomembnejši podatek dvogleda, vendar pa so tudi tu mnoge pasti za začetnika. Večji premer je sigurno boljši, saj daje boljšo sliko, vendar pa ne pri vsakem modelu. Hkrati s premerom objektiva pa se povečuje tudi teža in velikost dvogleda, ki prav hitro postaneta moteča. Pri vseh daljnogledih velja pravilo: največ pokaže tisti dvogled, ki ga največ uporabljamo! Če zaradi prevelike teže, velikosti in cene ne bomo uporabljali najboljšega dvogleda na svetu, ga tudi ni treba kupiti. |
Sklep: Nabavite dvogled ki ima premer objektiva najmanj 30 mm in največ 42 mm, čim boljše kakovosti in ne težjega od 1 kg (skupaj s torbico in trakom za nošenje okrog vratu).
|
Vidno polje daljnogleda je lahko izraženo s kotom ali pa z razmakom dveh točk ki jih še vidimo skozi daljnogled iz razdalje 1000 m. Na primer: Dobri daljnogledi imajo vidno polje večje od 5° ali 100 m, tisti z z širokokotnimi (wide angle) lečami pa celo 7° ali 160 m. Večje vidno polje je vsekakor prednost, saj iskani objekt lažje najdemo. Tudi zato dvogledi z veliko povečavo niso uporabni, saj zožijo vidno polje pod 4°. |
Različne daljnoglede lahko glede tega primerjate med seboj, če si zapomnite skrajno levo in desno točko (na primer drevesi), ki ju vidite skozi daljnogled pri opazovanju iste pokrajine (gozda).
|
Kakovost izdelave dvogleda je povezana s priznanimi blagovnimi znamkami in ceno. V to se najlažje prepričamo, če v trgovini preizkusimo več dvogledov iste povečave in premera objektiva. V enih je slika "živa" v drugih pa "mrtva". Skozi dvogled z izjemno jasno in razločno (živo) sliko boste opazili bistveno več podrobnosti. Občasno se na tržišču pojavi blagovna znamka, ki se šele uveljavlja s svojo kakovostjo in nižjo ceno proizvodov. |
Nedavno sem imel priložnost preizkusiti dvogled, ki nima gumba za ostrenje slike. Takšen dvogled ima prvih 20 m sicer neostro sliko, naprej pa je slika izostrena in čudovito živa po vsej globini pogleda. V trenutkih, ko pri klasičnem dvogledu ostrimo sliko na primer na ptico, nas ta opazi in odleti. Pri tem novem modelu dvogleda pa imamo sliko ptice že takoj izostreno in jo lahko opazujemo v nekaj trenutkih preden odleti. Slabost takšne izvedbe je v tem, da bi si včasih radi pogledali kakšno podrobnost v krošnji drevesa bližje kot 20 m.
Dvogled, ki ga v naravi prenašamo okrog vratu, nam omogoča opazovanje podrobnosti v krošnjah dreves in oddaljenih živali, ki se jim še nismo dovolj približali za opazovanje podrobnosti s prostimi očmi. Vendar pa boste ob uporabi dvogleda kmalu ugotovili, da žival ki se zaveda vaše prisotnosti, takoj začuti da je opazovana skozi dvogled in pobegne. Dvogled torej ni pripomoček za vašo površnost pri zalezovanju divjadi.
Spektiv ali teleskop
Spektiv je zelo majhen prenosen teleskop, ki je namenjen opazovanju podrobnosti na večje razdalje samo z enim očesom. Razlika med dvogledom in spektivom je ni samo v eni ali dveh optičnih ceveh. Spektiv ima večji premer objektiva (piporočam do 65 mm) in večji povečavi, ki pa naj bo še vedno manjša od premera objektiva v mm. Zaradi večje povečave je pomembna lastnost spektiva tudi lastno stojalo, brez katerega je neuporaben. Prav pri stojalu pa se spektivi ločijo po uporabnosti. Nekateri imajo le majhno (nekaj cm visoko) namizno stojalce, ki je primerno le za opazovanje z okenske police, mize ali podobnega naslona. Preverjeni opazovalci ptic iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS prisegajo na prenosna fotografska stojala, ki so sicer nerodna za prenašanje vendar pa omogočajo stabilno postavitev teleskopa ali fotoaparata na kateremkoli stojišču. Takšen teleskop na stojalu je torej priporočljiv le za bolj zagrizene opazovalce narave. Tudi pri teh teleskopih ali spektivih imamo možnosti izbire med zoom povečavo in določeno povečavo z dvema ali tremi okularji, ki jih menjavamo v teleskopu. Tudi tu je zoom izvedba optično slabša - daje manj kakovostno sliko.
Sklep: Preizkusite vsak optični instrument preden ga kupite in preizkusite jih čim več. Najbolje je če se pridružite društvenim opazovanjem ptic DOPPS, kjer se boste na različnih pripomočkih prepričali kaj je uporabno, hkrati pa vam bodo izkušeni opazovalci postregli s precej bolj uporabnimi nasveti kot prodajalci v trgovini. Le tako se boste lahko kolikor toliko dobro odločili.
Slušalke za prisluškovanje v gozdu
Tudi pri izboljšanju sluha si lahko pomagamo s pripomočki, čeprav se nam zdi da povsem dobro slišimo. Na voljo imamo razne slušne aparate in slušalke, ki nam lahko zelo izboljšajo sluh. Z njimi lahko slišimo zvoke, ki jih drugače sploh nebi slišali. Takšne napravice nas lahko prepričajo, kako je lahko naša najtišja hoja vseeno precej (preveč) glasna, da bi lahko z njo presenetili kakšno žival. Če pa mirujemo in s slušalkami na ušesih čakamo, lahko čez nekaj časa ugotovimo, da so tudi druge živali v gozdu čakale in prisluškovale nevarnim šumom, preden so se začele premikati ali oglašati.
Nočni fotoaparat za samodejno snemanje
Mnogo živali se premika ali prihaja iz svojih počivališč le ponoči, ko jih s prostimi očmi ne moremo opazovati. Kljub temu lahko s sodobnimi pripomočki ugotovimo kaj se ponoči potika po gozdovih. Nočni fotoaparat je v bistvu digitalni fotoaparat, ki zaznava infrardečo svetlobo, ki jo oddaja posebna svetilka na fotoaparatu. Žival sicer lahko zazna to šibko svetlobo, vendar se ne splaši, saj jo ne dojema kot nevarno. Ko žival pride v slikovno polje fotoaparata, ta posname sliko. Sprožilec je senzor, ki zazna premik v slikovnem polju fotoaparata. Nočni fotoaparat ali v novejšem času tudi kamero pritrdimo na drevo v smeri stečine, krmišča, kala za napajanje ali kalužanje živali in ga vključimo. Čez kakšen dan ali še bolje čez kakšen teden pridemo nazaj in si lahko ogledamo posnete fotografije. Na vsaki fotografiji je izpisan tudi datum in ura posnetka, tako da lahko dobimo precej natančno informacijo o tem, kaj in kdaj se premika po gozdu. Primeri takšnih fotoaparatov in kamer so prikazani na naslednji strani:
