Obnašanje v deževnem ali nevihtnem vremenu
Obnašanje v dolgotrajnem dežju ali v močnem nalivu v gozdu
Dolgotrajen dež ali močan naliv nas lahko zmoči do kože in nam povzroči znatno izgubo toplote, če bomo želeli osušiti obleko samo s telesno toploto. Zato je nujno, da vemo kako se lahko zaščitimo pred mokroto. Ob kratkotrajnem močnem nalivu si lahko pomagamo tudi tako, da čim več kosov obleke slečemo in jih spravimo v nepremočljive plastične vreče. Po nalivu se obrišemo do suhega in oblečemo v suha oblačila.
V času pogostih prehodov vremenskih front ali prehoda počasnega sredozemskega ciklona lahko v naših krajih izdatno dežuje tudi več dni zaporedoma skoraj brez prestanka. V takšnih vremenskih razmerah in v premočenih oblačilih lahko pride že v nekaj urah do znakov podhladitve. V gozdu imamo več možnosti, da se zaščitimo pred mokroto. Tam kjer obstajajo kakšni skalnati previsi, krmišča za živali, lovske opazovalnice in gozdarske koče, si verjetno ne bomo pomišljali poiskati zavetišča pod temi. V primeru, ko takšnih možnosti ni v bližini, pa nam bo še najbolj pomagala naravna streha pod kakšno košato jelko. Košata jelka ima čudovito sposobnost odvajanja dežnih kapelj po vejah na rob krošnje, tako da lahko najdemo pod njo tudi v dolgotrajnem nalivu skoraj suha tla. Nasprotno pa so bukve in še mnoga druga drevesa pred olistanjem pravi kanali za padavine. Po njihovih glavnih vejah in deblih se ob nalivu zlivajo pravi potoki vode, kjer si lahko z malo iznajdljivosti napolnimo čutarico in tudi večje posode za vodo. Za to se ob prihodu deževja hitro ozrite po gozdu in poiščite jelko z najgostejšo krošnjo v kakšnem zavetju pred vetrom. Zalegla bo skoraj toliko kot kakšna šotorka ali pelerina.
Mokra oblačila si še najlažje posušimo ob ognju, ki pa ga je ob deževnem vremenu prav tako težko zakuriti. Glavni problem je v vlažnem netivu, ki porabi za sušenje prav tisto toploto, s katero bi radi zanetili plamen. Dežne kaplje sproti dovajajo v netivo vlago, tako da tudi sušenje ne pomaga. Lahko se trudimo cele ure, pa ne bomo mogli zanetiti uporaben ogenj, če si pred tem ne bomo poiskali strehe pred dežnimi kapljami. Zopet nam je v pomoč košata jelka, pod katero najdemo zadosti suh prostor in celo dovolj suhih vejic ter smole za netenje ognja. Ko enkrat začnejo goreti s smolo premazane vejice, lahko nad njimi osušimo naslednje netivo in zanetimo velik plamen. Ko na ta način posušimo kurjavo in dobimo žerjavico, jih lahko prenesemo na ustreznejše mesto in tam zanetimo in vzdržujemo dovolj velik ogenj, da ga tudi močan naliv ne more pogasiti.
Takoj po deževju je najbolje zapustiti gozd in se zateči na kakšno jaso, saj od drevja še nekaj časa po končanem deževju teče voda in kaplja od vej, pa tudi podrast je mokra in se v senci dreves težje osuši.
Obnašanje v nevihtnem vremenu s strelami
Posebno nevarnost v gozdu predstavlja tako imenovana električna nevihta, pri kateri urezavajo strele kot po tekočem traku. Na izpostavljenih grebenih lahko najdemo drevesa, ki imajo napokano lubje kot posledica udarca strele. Nekoč je na Tolminskem ena sama strela udarila med čredo govedi, ki se je skrivala v gozdu. Strela je pobila več živali in ožgala še nekaj drugih, ki so udarec strele preživele. Najmočnejše nevihte se pojavljajo v poletnem soparnem vremenu ob prehodu vremenske fronte in so največkrat napovedane nekaj dni v naprej. Lokalno se lahko pojavljajo (običajno manjše) termične nevihte tudi izven prehoda vremenskih front, vendar pa teh ni mogoče natančno napovedati. Te, prav zaradi nepričakovanosti, niso nič manj nevarne. V takem nevihtnem vremenu se pojavlja tudi toča in močan veter, ki lahko podira stara in odrasla drevesa. Močan veter lahko popolnoma podre večje parcele gozda, zopet druge pa pusti nedotaknjene. V mojih krajih so drevesa največkrat podrta proti severovzhodu, kar pomeni, da je najmočnejši veter prišel iz jugozahoda. Zopet drugod sem opazoval učinke najmočnejšega vetra, ki je pihnil iz severozahoda. Zaradi oblikovanosti terena in bernoulijevega učinka, lahko takšni nevarni vetrovi lokalno udarijo tudi iz kakšne druge smeri. Zanimivo da burja, ki je na primorskem najmočnejši izmerjeni veter, nima takšnega rušilnega učinka na rastlinstvo. Verjetno je rastlinstvo na burjo, ki je reden in pogost veter, prilagojeno.
Pred nevihtami se je najbolje umakniti iz gorskih in hribovskih grebenov v nižji svet, vendar ne v samo dno dolin, kjer nas lahko preseneti hudourna voda. Bolje se je zadržati na kakšni terasi nad dolinskim dnom. Zavetrne lege naj imajo prednost. Če pričakujemo nevihtno vreme iz zahoda, je bolje poiskati zavetje na vzhodni strani hriba. Varneje se je zadrževati v goščavi mladih dreves in grmov, kot pa pod visokimi drevesi ali celo med sušicami in trhlimi drevesi poraslimi z drevesnimi gobami, ki se jim v neurju lomijo vrhovi. Paziti je potrebno tudi na višino dreves, saj se te pri podiranju izpulijo s koreninami vret in padejo plosko na tla. Na pobočjih se pri tem rado zvalijo navzdol, pri tem pa sprožijo še plaz kamenja, ki je bil med koreninami drevesa.
Nekatere vrste dreves so za strelo bolj privlačne od drugih. Menda so boljši prevodniki. Bukev je tista drevesna vrsta, ki je za strelo najmanj privlačna, ob njej pa še kostanj, breza in lipa. Nekateri stari ljudje so bili tako trdno prepričani da je bukev varna pred strelo, da so v neurju s strelami celo poiskali zavetje pod krošnjo kakšne manjše bukve. Veliko bolj so za strelo privlačni iglavci, med listavci pa hrast, vrba, topol, javor, brest in jesen. Višja drevesa so boljši strelovodi kot nižja drevesa in grmi. Strela ne potuje po drevesu samo po glavnem deblu navzdol, ampak se na vejah lahko tudi razcepi v snop manjših prav tako smrtonosnih strel. Baje lahko preskoči celo na dežne kapljice, ki padajo iz krošnje. Pred strelo nismo povsem varni niti pod skalnimi previsi.
