S54Q

KARTA IN NJENA VSEBINA

Karta (zemljevid) je po matematičnih zakonih konstruirana in v določenem merilu pomanjšana slika zemeljske površine, podatki o topografski vsebini pa so posplošeni, ter prikazani s pogojnimi kartografskimi znaki. Karta je ponazorjena slika dela zemeljske površine na kateri je po določenih pravilih s pogojnimi grafičnimi znaki predstavljeno zemljišče z vsemi naravnimi in umetnimi objekti (topografski elementi).

RAZDELITEV KART

Karte delimo:

Po merilu:

• Splošne geografske karte ( merila 1 : 1 000 000 in manjše ), ter pregledne karte (merila 1 : 250 000 in 1 : 750 000).
• Topografske karte (merila 1 : 25 000 do merila 1 : 200 000), ter temeljne topografske načrte (TTN) (merila 1 : 5 000 in merila 1 : 10 000).

• Hidrografske
• Prometne
• Pomorske
• Politične
• Etnografske
• Statistične
• Tematske karte (socialno ekonomske, fizično geografske, tehnične...)

NAMEN IN VSEBINA TOPOGRAFSKE KARTE

Topografska karta je zelo koristna, velikokrat edini vir informacij pri presoji zemljišča. Karta lahko poda več podatkov kot samo zemljišče (razčlenjenost, pokritost ipd.).

Topografske karte so karte merila 1 : 25 000 do kart merila 1 : 200 000. To so karte z velikim številom podatkov oziroma informacij, kateri so pomembni za presojo zemljišča in kartometrijo.

Najpomembnejši namen topografske karte je:

• Proučevanje in presoja zemljišča
• Orientacija

MERILO KARTE

Merilo karte predstavlja razmerje med dolžino v naravi in dolžino na karti. Merilo na karti je lahko podano kot:

• Številčno merilo
• Grafično merilo
• Opisno merilo

Razdalja v naravi predstavljena v metrih, katera odgovarja 1 mm na karti se imenuje velikost merila (VM).

Številčno merilo uporabljamo za pretvarjanje izmerjenih razdalj na karti v odgovarjajoče razdalje v naravi in obrnjeno.

GRAFIČNO MERILO

Grafično merilo je pravzaprav številčno merilo prikazano na grafični način. Na kartah je prikazano v obliki daljice s skalo v merilu karte. Ker je prikazano v obliki ene linije se preprosto imenuje enolinijsko grafično merilo. Grafično merilo je bolj praktično za uporabo, ker ne zahteva merjenja na karti in računanja, temveč z neposrednim prenašanjem razdalje s karte na grafično merilo dobimo razdaljo v naravi. Prednost grafičnega merila je v tem, da se krči in razteza skupaj s papirjem. (slika 8)

slika 8

RAZDELITEV KARTE NA LISTE (vojaške karte bivše Jugoslavije)

Topografske karte (v večjih merilih) prikazujejo večje dele zemeljske površine. To pa ni možno prikazati na enem listu papirja, ker bi bil prevelik. Zaradi tega se karte delijo na liste po neki določeni sistematiki. Kot osnova za delitev kart na liste je pri nas vzeta karta merila 1 : 200 000, ki je omejena z poldnevnikom in vzporednikom 1° po geografski širini in 1° po geografski dolžini. Karta merila 1:200 000 se deli na štiri liste merila 1 : 100 000 in tako naprej do karte merila 1 : 25 000. Velikost listov kart 1 : 200 000 do 1 : 25 000 je enaka, s tem da prikazujejo 4x manjšo (večjo) površino. Vsak list karte ima svojo številko in ime (splošne in lokalne označbe).

Razdelitve karte na liste:

Opomba: od leta 1993 so v Sloveniji vse topografske karte v splošni rabi (tudi tiste starejše na katerih zasledite napis "VOJAŠKA SKRIVNOST - ZAUPNO" ali kaj podobnega).

RAZDELITEV KART NA LISTE REPUBLIKE SLOVENIJE

Nove topografske karte Republike Slovenije imajo novo številčenje in so prikazane v pregledu topografskih kart. Karte merila 1 : 50 000 in 1 : 25 000 imajo še svoja imena.

Državne topografske karte merila 1: 25 000 (DTK 25) so razdeljene na liste po številkah od 001 do 205. slika 9

Temeljni topografski načrt

V Sloveniji imamo celotno ozemlje prikazano tudi v merilu 1 : 5 000 (TTN 5) in 1 : 10 000 (TTN 10) na manj intenzivnih območjih. Vendar pa te karte niso redno vzdrževane in zato je delo z njimi včasih malce težavno.

VSEBINA TOPOGRAFSKE KARTE

Vsebina topografskih kart se deli na naslednje osnovne elemente:

• Relief
• Hidrografija
• Pokrovnost
• Komunikacije
• Posamezni objekti in naselja
• Trigonometrične točke
• Koordinatne mreže
• Medokvirana in izvenokvirna vsebina

RELIEF

Prikazovanje reliefa zemljišča je osnovni in najvažnejši element vsake vsebine topografske karte. Prikazovanje reliefa mora zagotoviti dva osnovna pogoja:

• Da dobimo čim boljši prostorski vtis
• Da omogoči kvantitativno oceno reliefa (določanje višine)

slika 10

PLASTNICE (izohipse, horizontale) so neprekinjene krive linije, običajno rjave barve, katere povezujejo vse točke z enako nadmorsko višino. Nastanejo tako, da smo element reljefa (hrib) presekali s horizontalnimi med seboj enako oddaljenimi ravninami.

Vertikalno razdaljo med dvema sosednjima plastnicama imenujemo ekvidistanca [E]. Velikost ekvidistance je odvisna od merila topografske karte in je:

• Na kartah merila 1 : 25 000 = 10 m
• Na kartah merila 1 : 50 000 in 1 : 100 000 = 20 m
• Na kartah merila 1 : 200 000 = 100 m

Najkrajša razdalja med dvema sosednjima plastnicama, merjeno na karti v pravokotni smeri, je interval [ i ]. Velikost intervala je odvisna od strmine reljefa. Čim večja je strmina, manjši je interval in obratno.

Na kartah razlikujemo:

• Osnovne plastnice
• Glavne plastnice
• Pomožne plastnice

POMOŽNE PLASTNICE so tiste, katere se:

na kartah prikazujejo črtkano in odgovarjajo 1/2 vrednosti ekvidistance

na kartah prikazujejo s pikicami in odgovarjajo 1/4 vrednosti ekvidistance

Za lažje branje reljefa s pomočjo plastnic moramo poznati nekaj pravil:

HIDROGRAFIJA

Elementi hidrografije prikazani na kartah so: vodotoki, vodne površine, naravni in umetno zgrajeni hidrografski objekti.

POKRIVNOST

Gozdovi, grmičevje, žive meje, skupine dreves, posamezna drevesa, nasadi (sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča) in drugo rastlinje je na kartah prikazano z odgovarjajočimi pogojnimi znaki. Prikazana je tudi vrsta tal (kamnita, močvirna).

KOMUNIKACIJE

Na topografskih kartah so prikazane železniške proge, avtomobilske ceste, poti in steze kot kopenske komunikacije ter objekti na cestah in železnici. Od vodnih in zračnih so prikazani samo elementi ali objekti, ki so vidni na zemljišču (pristanišča, letališča ipd).

POSAMEZNI OBJEKTI IN NASELJA

Objekti gospodarske in kulturno-socialne narave kažejo med ostalim na splošno razvitost nekega dela zemljišča. Ti objekti so zanimivi za orientacijo.

Glede na namen so razdeljeni:

• Mesta
• Vasi
• Kraje začasnega bivanja (vikendi, kolibe)

Trigonometrične točke so na zemljišču označene s kamnitim ali betonskim znamenjem, ki ima na zgornji površini vklesan križ ali luknjico. Takšna točka je pod zemljo zavarovana z dvema med seboj ločenima skalnatima ali betonskima podstavkoma. (slika 11)

slika 11

Položaj trigonometričnih točk je določen s koordinatami X, Y, Z (križec ali luknjica na znamenju) v pravokotni koordinatni mreži in nadmorska višina glede na srednji nivo Jadranskega morja.

Opomba: Na terenu so trigonometrične točke 1. reda označene z vsaj meter visokimi, dobro opaznimi stebri in jih je v Sloveniji 35. Trigonometri nižjih redov so označeni z manjšimi betonskimi kvadri (kot mejniki) in na terenu niso vedno opazni. Pogosto so zaraščeni ali pa je površina tako poškodovana, da jih le stežka najdemo.

KOORDINATNE MREŽE

Na topografskih kartah srednjega in velikega merila sta prikazani dve med seboj odvisni koordinatni mreži:

• Geografska
• Pravokotna

Geografska mreža je prikazana v obliki geografskega okvirja lista karte, minutne razdelitve in mreže poldnevnikov in vzporednikov (ne velja za karto merila 1:25 000).

Pravokotno koordinatno mrežo v ravnini predstavljata dve premici-koordinatni osi, ki se med seboj sekata pod pravim kotom. Ta točka se imenuje koordinatno izhodišče. Koordinatna os, ki ima vodoraven položaj (proti vzhodu), je ordinata ali Y os, navpična os pa abscisa ali X os. Pozitivna smer osi je desno za Y os in navzgor (proti severu) za X os. (slika 12)

slika 12

Linije pravokotne koordinatne mreže so izrisane na karti vzporedno s projekcijo ekvatorja in vzporedno s projekcijo dotičnega poldnevnika (Gauß Krügerjeva projekcija). Razdalja med linijami te mreže je odvisna od merila karte in na topografskih kartah odgovarja celemu številu kilometrov v naravi (na kartah večjega merila ne odgovarja celemu številu!).

MEDOKVIRNA IN IZVENOKVIRNA VSEBINA

Grafično je topografska karta tako oblikovana, da zemljepisna vsebina ne sega do roba lista papirja, temveč do neke določene črte ali geografskega koordinatne mreže (okvirja).

Ker ima karta običajno dvojni okvir, opis delimo na dve skupini:

• Vsebina, ki je podana med geografskim okvirjem in zunanjim okvirjem
• Vsebina zunaj zunanjega okvirja