In začelo se je. Prišli so dnevi veselega decembra.
Začetek sicer ni bil ne vem kako obetaven, saj smo se v megli na Čavnu skoraj zaleteli v planinsko kočo, oziroma eno dražjih gostiln, ki so jih postavili visoko v hribih. Saj vemo koliko dražja je pijača v teh višavah napram dolinskim šank cenam.
Tuljenje vetra, ki se je slišalo v gozdu nad nami je delovalo tako zastrašujoče, da smo se hitro spokali nazaj v dolino in zamenjali predviden scenarij.
Aktivacija Čavna S5/TK-007 zaradi slabega vremena danes odpade
Namesto, da bi obiskali osmico ob koncu dneva, smo se zatekli vanjo že enkrat okoli poldneva. Mmmmm ma kako so dobro sedle une dobrote s krožnika. Zelje, repa, klobase, prata in oh oh … rebrca. Za splaknit pa taboljše belo iz hrama in tako smo ponovno postali korajžni. Samozavest in naš ego sta toliko poskočila, da smo bili po dveh pokajenih tobakih že na poti na naslednji hrib, na Planino, ki je na drugi strani doline.
Po obisku osmice se nam je pogled izostril in ego narastel
Dežja ni bilo več, burja na to stran še ni prišla (seveda ne, ker je bil močan JZ veter, heh) in takoj, ko smo na vrhu postavili antene in so kamere zabrnele, se je vse skupaj spet obrnilo. Začelo je pihati, začelo je rositi, začelo je deževati in deževati so začele tudi radijske zveze.
Vesela SOTA druščina je delila svoje veselje s prijatelji s cele Evrope, ki se jih je slišalo v zvočniku radijske postaje, si z njimi izmenjala pozdrave in se potem, ko je bila že pošteno premočena odločila, da je treba poskrbet tudi za notranjo mokroto. Spet smo zavili na drugo stran vipavske doline, tja kjer je osmica doma. ”Marinka, dej hitro še en liter!”
In Marinka je spet obtežila našo mizo
Otvoritve veselega decembra smo se udeležili Jure S57XX, Peter S55Y, Boris S54Q in Miloš S53X.
No, tudi Marinka nam je delala družbo, ma o tem raje ne bi …..
